Odlomek iz poglavja: Kamenodobno čtivo

       Med plazenjem na tla, pri čemer so se mi skoraj zagotovo videle spodnjice, sem poslušala njihov govor. Norčevali so se iz mene, vendar ne na hudoben ali škodoželjen način. Najbrž so me pripisovali kakemu pobeglemu plemenu, ki ni bilo za nobeno rabo. Ni mi bilo žal, da nisem imela ribe babilonke v uhu, ker sem se hotela na pamet naučiti njihovega jezika. Učili smo se že jezikov, ki so izhajali iz enega samega glasu (ut!), tole pa sploh ni bilo okorno hukanje in baajanje - točno so se sporazumeli s kupom možatih medmetov. Kot orientalski jeziki so imeli tudi oni za en zlog, različno naglašen, po trideset pomenov. Zaenkrat mi hot vu ba uh uh na lela bi ta ni še nič pomenilo, vendar bo napočila faza, ko bom zamenjevala ‚poglej kako rejena kolena ima‘ in ‚sonce le tone za griče žgoleče‘, nato pa še to ne.
        Skočila sem na iglice in storže (av, prekleto, av) in eden izmed njih je počepnil k meni in me zgrabil za gleženj. Držal me je s silo kovača in opazoval mojo popolnoma belo nogo, v primerjavi z njegovo kosmato rjavo pestjo. Šele takrat sem opazila, kaj je gledal - pri plazenju dol sem si odrgnila kožo in se mi je na praski nabirala kri. Moški je vstal, se prijel med nogami in se mi polulal na rano. Bila sem tako presunjena, da sem lahko le mežikala v curek in si ponavljala ‚Antiseptik. Antiseptik. Antiseptik.‘ Moški je končal in spet bevsknil nekaj, tokrat ostalim, ki so se namenili nazaj na svojo pot. Šli so naprej, ne da bi me še pogledali.
      Ja, kaj naj rečem ... hvala, no.
     Otresajoč nogo in poskakujoč za njimi sem jih dohitela, vendar so me grdo nazijali. Sprva  sem se ustrašila, da me ne marajo pri sebi, nato se mi je le posvetilo (to ni bil notranji glas, to je bil dD, ki je inkognito skrbel, da ga ne osmešim v prav vsakem zgodovinskem obdobju.), da lomastim ko čreda slonov. Tudi moj AVS!, ko sem zagazila v korenine, ali moj ‚Wau!‘, ko smo se povzpeli navrh griča in sem prvič videla prečudovito dolino z reko, kjer so se pasli mastodonti, jih ni navdušil. Grobo so me nagnali nazaj k drevesom in nekaj glasovali. Eden mi je pokazal drevo in potem so se zasmejali in tisti je naredil neko gesto, ki je imela nekaj opraviti z njihovim mednožjem. Er ... So hoteli, da seksam z drevesom? Je to njihova ideja kamenodobnega porniča v živo? Dendrofilija? Ne. Hoteli so, da se skrijem, ker so se odpravljali na lov. Najbrž je bila obscena gesta le znamenje, da naj me ne skrbi, da sem nerodna – da se bo še našel kdo, ki ga tišči lulat.