Tole moram objaviti, saj je tako lep opis literarnega večera.... :)

Pape Kay - včasih se pogovarjava, če si sploh resnična ...
kot da ne bi bila iz tega sveta in so te kot kakšno bojevnico poslali na ta planet, da vedno znova z drobci svoje ustvarjalne moči (kot z nežnimi električnimi dražljaji) budiš občutke ...
in potem, ko mine tista prva, ipična navdušenost, tako prijetno božaš dušice s svojimi bojevniškimi vsebinami, pri katerih človek kar ne ve, katera je močnejša, katera je boljša in pri kateri se naj ustavlja dlje ... samo naprej, s še bolj močno rdečimi lasmi !!! svoje meče vihtimo v tvojo smer, s teboj !! :)
hvala za prelep večer!! ♥

Podarjeni vilinček po moji podobi :D Zdaj živi na mikro kavni skodelici, ker če bi se kje gugal bi ga maček prehitro sezul :)

Lej ju, a vesta kaj? Jaz za vaju trdim natanko isto :D (Ko me kdo vpraša, kdo sta vidva (no, vi trje), skomignem, ah, ena dva vilinčka, ki ju poznam. Kaj pa delata? Nič, fosilizirata dušice piksijev za okras. In tu in tam kakšno našo dušo sešijeta za na polico. Od kod ju pa poznaš? Kot vse čarobne/čudne/napol resnične stvari na tem svetu - s fejsbuka.) :P