izpod Zurnizipa: junij 2012

četrtek, 28. junij 2012

Intervju v Večeru 3. 5. 2012.

sreda, 27. junij 2012

Priprave in prvi literarni večer - MCC 22. 6. 2012

Klara Pečnik in Nejc Jezernik, organizatorja

Prizorišče se počasi polni

Prazni stol čaka, orkester se ogreva

Plesalke si ogledajo predodrje in se veselijo nastopa pod kostanjem

Dorimu in Andreja listata moje slikanice izpred mnogih let

Tamara, tik preden začne s komercialnim delom

Plesalke najprej odprejo večer...

Upokojeni novinar Janez Sever, eden mojih največjih vzornikov in mentorjev


Orkester zaigra poskočno skladbo

Sledi prebrani UVOD - obstajata dve vrsti tatov knjig...

Plesalke odplešejo poskočni ples

Čarobne Shekaya

Andreja uradno odpre večer, me predstavi in predstavi knjigo

Knjige in katalogi kartic - rumovih bombic je zmanjkalo v petih minutah.

V drugem delu skupaj z orkestrom preberemo žalostno zgobdo (oni igrajo milo melodijo) o tragičnem samuraju in trenutku, ko se izkaže, da včasih zgodbe niso pomembnejše od ljudi...

V zadnjem delu orkester zaigra eksotičen komad, jaz preberem odlomke iz svojih afriških peripetij in plesalke odplešejo izjemen outro v bližnjevzhodnem slogu - nato je uradnega dela konec in prične se druženje.

Tole moram objaviti, saj je tako lep opis literarnega večera.... :)

Pape Kay - včasih se pogovarjava, če si sploh resnična ...
kot da ne bi bila iz tega sveta in so te kot kakšno bojevnico poslali na ta planet, da vedno znova z drobci svoje ustvarjalne moči (kot z nežnimi električnimi dražljaji) budiš občutke ...
in potem, ko mine tista prva, ipična navdušenost, tako prijetno božaš dušice s svojimi bojevniškimi vsebinami, pri katerih človek kar ne ve, katera je močnejša, katera je boljša in pri kateri se naj ustavlja dlje ... samo naprej, s še bolj močno rdečimi lasmi !!! svoje meče vihtimo v tvojo smer, s teboj !! :)
hvala za prelep večer!! ♥

Podarjeni vilinček po moji podobi :D Zdaj živi na mikro kavni skodelici, ker če bi se kje gugal bi ga maček prehitro sezul :)

Lej ju, a vesta kaj? Jaz za vaju trdim natanko isto :D (Ko me kdo vpraša, kdo sta vidva (no, vi trje), skomignem, ah, ena dva vilinčka, ki ju poznam. Kaj pa delata? Nič, fosilizirata dušice piksijev za okras. In tu in tam kakšno našo dušo sešijeta za na polico. Od kod ju pa poznaš? Kot vse čarobne/čudne/napol resnične stvari na tem svetu - s fejsbuka.) :P